FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA
16. aprila 2024 je v mali dvorani kulturnega doma Šoštanj potekalo regijsko srečanje literatov od 15. do 30. leta, ki so sodelovali na festivalu mlade literature Urška. Nanj so povabili tudi naši devetošolki Veroniko Kotnik in Dženano Halilović.
Gustijevi novinarji: Kje sta izvedeli za natečaj in kako to, da sta se odločili za sodelovanje?
Veronika: Za natečaj sem izvedela od svoje učiteljice slovenščine. Za sodelovanje pa sem se odločila, ker sem videla potencial že po tem, ko sem sodelovala na drugih natečajih in kaj osvojila. Ugotovila sem, da nimam nič za izgubiti, le kakšne nasvete lahko dobim za izboljšavo in lahko delam ter razvijam svoje literarno znanje.
Dženana: Tudi jaz sem izvedela za natečaj od svoje učiteljice slovenščine. Rada pišem in želela sem dobiti priložnost za to, da mi še kakšen strokovnjak poda kritiko o mojem literarnem ustvarjanju.
Gustijevi novinarji: Kaj te po navadi navdihne za pisanje?
Dženana: Ponavadi me navdihne, ko se kaj posebnega zgodi in nato svoja čustva ob tem dogodku v obliki pesmi zapišem na papir.
Veronika: Po navadi me navdihnejo določeni dogodki iz mojega življenja, včasih tudi sanje, saj imam zelo pestre. Potem pa tudi določene zgodbe prijateljev ali pa določene druge knjige, ki navdihnejo nek nov literarni svet in novo zgodbo.
Gustijevi novinarji: S čim sta se predstavili na festivalu in o čem je govorilo vajino literarno ustvarjanje?
Veronika: Predstavila sem s prozo, v kateri sem pisala o deklici Zofki, ki spozna zelo nenavadno dekle po imenu Astra. Celotna zgodba pa se vrti okoli dejstva, da to, kar poznamo, ni vse, kar nam svet ponuja in da je še veliko več, a nam oči ne dovolijo, da bi opazili.
Dženana: Predstavila sem se pesmijo Kaj je to ljubezen. Kot pove že naslov, je pesem govorila o ljubezni. V njej sem spregovorila tudi o izdaji ljubljene osebe, ki sem ji v zaključku pesmi želela srečo v nadaljnji ljubezni.
Gustijevi novinarji: Koliko časa pa se že ukvarjata s pisanjem?
Veronika: S pisanjem se ukvarjam že od sedmega razreda, torej približno tri leta.
Dženana: Pesmi sem začela pisati v petem ali šestem razredu. Moje prve pesmi so bile takšne bolj nerodne. Zelo sem se trudila, da bi uporabila čim več rim, te pa so bile velikokrat nesmiselne. Bolj kot vsebina mi je bilo pomembno, da sem našla rime.
Gustijevi novinarji: Kakšne vrste literarnih del pa po navadi pišeta?
Veronika: Večinoma se ukvarjam s prozo, z določenimi fantazijskimi zgodbami, redko kdaj zaidem tudi v realnost. Ukvarjam se tudi s poezijo, sem se pa že preizkusila tudi s pisanjem in prevajanjem dramskega besedila.
Dženana: Večinoma pišem ljubezenske pesmi, občasno tudi kakšno domovinsko. Napisala sem tudi že kar veliko pesmi v svojem maternem jeziku, tudi te so ljubezenske.
Gustijevi novinarji: Se v prihodnje nameravata udeležiti še kakšnega literarnega natečaja?
Dženana: Če bo še kakšna priložnost, bom z veseljem sodelovala na kakšnem natečaju.
Veronika: Se popolnoma strinjam z Dženano.
Gustijevi novinarji: Hvala, ker sta si vzeli čas za naša vprašanja. Želimo vama še veliko ustvarjalnega navdiha.
